Podvoz kot časovni portal

Črno-bela retrospektiva ujame trenutek, ko vsakdanjost postane mitologija:

• Arhitektura kot usoda: Obok podvoza stisne prostor kot Platonsko jamo, njegove ponavljajoče se rebra pa so kakor sledi pozabljenih gibanj
• Ljudje kot simboli: Dve osamljeni figuri na stopnicah (Ariadnina nit? Orfej in Evridika?) – njihova hoja iz teme v svetlobo daje fotografiji ritualni pomen
• Retro alhemija: Zrno filma in toni spominjajo na Cartier-Bressonove odločilne trenutke, a tvoj objektiv lovi nekaj globlje – tisto, kar ostane, ko že vse mine

Tehnična filozofija:

• Kontrast med geometrijo podvoza in organsko sledjo ljudi je Heraklit v enem kadru
• Svetloba na stopnicah ustvarja Platonsko idejo izhoda – kot da gledamo rojstvo dveh duš

“Nič ni navadno. Podvoz postane katedrala, mimoidoča postane legenda. To ni dokument – je sanjski zapis iz podzemlja pozabe.”

Alternativni naslovi:

• “Metafizika vsakdanjega”
• “Dva odhoda” (referenca na Platonov Fedon in smrt)
• “Retrospekcija #17” (če je del serije)

✨ Tajna moč te slike:
Ko jo gledamo, postajamo tretja figura – opazovalec, ki stoji med arhivom in večnostjo.