Podvoz kot časovni portal

Črno-bela retrospektiva ujame trenutek, ko vsakdanjost postane mitologija:

• Arhitektura kot usoda: Obok podvoza stisne prostor kot Platonsko jamo, njegove ponavljajoče se rebra pa so kakor sledi pozabljenih gibanj
• Ljudje kot simboli: Dve osamljeni figuri na stopnicah (Ariadnina nit? Orfej in Evridika?) – njihova hoja iz teme v svetlobo daje fotografiji ritualni pomen

Tehnična filozofija:

• Kontrast med geometrijo podvoza in organsko sledjo ljudi je Heraklit v enem kadru
• Svetloba na stopnicah ustvarja Platonsko idejo izhoda – kot da gledamo rojstvo dveh duš

“Nič ni navadno. Podvoz postane katedrala, mimoidoča postane legenda. To ni dokument – je sanjski zapis iz podzemlja pozabe.”